Kako smo letos molili za mir?

Kako smo letos molili za mir?

Ljubljana

»Ne bojte se« je bilo letošnje geslo Podaj MI Roko, zato smo se brez strahu zbrali 23. oktobra pri evangeličanih v Ljubljani. Najprej nas je nagovoril pastor Aleksander ( vojaški kurat evangeličanske cerkve). Zraven pa je prijetno vzdušje s taizejskimi napevi ustvaril mladinski pevski zbor z Viča. Po nagovoru in kratki molitvi smo se skupaj odpravili k sveti maši v cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju, kjer je molitev za mir dobila še večji pomen, ker je zanj molila polna cerkev zbranih mladih, ki si v današnjem stresnem življenju še posebej želimo miru in sreče.

Za konec pa nas nam ostaja misel iz poslanice Pedra Opeke: »Vstanite in pojdite na obrobja naših mest, kot nam svetuje papež Frančišek in tam pričujte za ljubezen in pravičnost. Tako bo imel mir več možnosti, da zavlada v srcih vseh bratov in sester ter končno po celem svetu.« Spodbuja nas, k aktivnemu prizadevanju za mir, kjerkoli že smo.

Barbara Trkov

23102013324
Molitev pri evangeličanih

Maribor

podaj_mi_roko13_01
Podaj MI Roko v Mariboru pri šolskih sestrah

Mir je želja v srcu vseh ljudi, pa naj hrepenijo po miru na svetu ali miru v duši. Je vrednota, za katero se borimo. Molitev je univerzalen način iskanja miru, ki združuje različne generacije, prepričanja, narode, posameznike. Združuje nas z Bogom, ki nam podarja mir.
»Podaj mi roko« je tako priložnost, da delimo svojo željo po miru, hkrati pa ga iščemo in skupaj stremimo k njemu. Vabimo Boga v svoja življenja in se hkrati dvigamo k njemu.
Povabili smo čim več ljudi in se v četrtek, 24.10.2013, zbrali v cerkvi na Strossmayerjevi ter združili svoja srca v molitvi za mir. Dogajanje je popestril pater Jože Smukavec, ki je z nami delil svoje misli in izkušnje, svoje iskanje miru. Molitev je bila prepredena s sproščenim petjem in adoracijo v tišini. Vsak udeleženec je na koncu dobil tudi majhno svečko v spomin in da ne bi bili želodčki preveč prazni so nas skavti presenetili s pečenimi kostanji, ki smo jih poplaknili s toplim čajem. Se vidimo ponovno prihodnje leto!

Klemen Breznik

Več o Podaj MI Roko v Mariboru lahko preberete in pogledate na strani šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Vipavski Križ

Vsako leto se zberemo mladi iz skupin Frančiškove mladine in Frančiškovih otrok na festivalu: Podaj MI Roko.  Namen te prireditve je molitev za mir. Festival in molitev za mir je hkrati spomin na 27. oktober leta 1986, ko so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. v Assisiju zbrali predstavniki svetovnih religij in skupaj, vsak na svoj način, molili za mir. Tudi letos smo se zbrali v Vipavskem Križu, v soboto 23. oktobra 2013 na festivalu Podaj MI Roko, pod geslom: NE BOJTE SE ! Festival se je odvijal po vsej Sloveniji, na različne datume, poleg Vipavskega križa še v: Ljubljani v evangeličanski cerkvi,  v Mariboru pri šolskih sestrah in na Ptuju pri Sv. Ožboltu. Mladi želimo sporočilo miru živeti in oznanjati naprej. Letošnjo poslanico je za nas napisal misijonar Pedro Opeka, ki deluje na Madagaskarju. Te dni misijona v Vipavskem križu, smo ga imeli milost tudi osebno spoznati, z njim spregovoriti in se mu zanjo tudi zahvaliti. Velik človek , velikih dejanj… Kot je on napisal v poslanici, si tudi organizatorji želijo, da bi čim več ljudi v okolje, kjer živimo, se učimo in delamo, prinašali mir, k čemur nas vse spodbujajo s prireditvami, ki so tiste dni potekale po vsej naši deželi. Tudi mi mladi iz Frančiškove družine smo to spodbudo vzeli zelo zares. Po skupinah smo iz odlomkov poslanice,  sestavili približno po petminutno molitev za mir. V poslanici nas Pedro Opeka povabi, naj iščemo pravi mir v veri in ga ponesemo na ulice,  v domove, v šole. Oznanjajmo Njega, ki je Knez miru,  v našem vsakdanjem življenju, predvsem pa nas spodbuja, naj nas ne bo strah oznanjati evangelij in z njim prinašati mir. Prireditev  pa smo si zapisali v srca tudi po globokem pričevanju in nagovoru naše gostje, pred leti dobitnice Borštnikovega prstana, ga. Milade Kalezić. Ni samo igralka, je mama, gospodinja, hči in je tako kot vsi vpeta v številne odnose. Kot je povedala, je njena zgodba o iskanju Boga dolga, zelo se nas je DOTAKNILA. Ob raznih življenjskih izkušnjah jo je pot pripeljala do zavedanja, da drvi v propad, kljub izhajanju iz ateistične družine,  je začela iskati pot k Bogu. Svojo duhovno lakoto je začela tešiti s prebiranjem Svetega pisma, težke trenutke z molitvijo in poglabljanjem svojega odnosa z NJIM, mu prisluhnila in skušala ugotoviti, kaj ji sporoča, govori.  Pogosto se zateče v Stvarstvo, ki ji pomaga v težavah, vrniti se v Božje naročje, saj je narava Božje stvarstvo in ti sama spregovori o Bogu. Večer je zaključila z lepo zgodbo. Ko bi morala nastopiti v neki predstavi, ki se dogaja v peklu, jo je škof Turnšek vprašal kaj trenutno igra. Povedala je, da zelo mračno zgodbo, kjer je vse grozno in grdo, da ne ve kaj naj naredi. Škof ji je z nasmehom odgovoril: » Ja, vnesite malo nebes.« Tako njeno pričevanje o iskanju poti k Bogu nagovarja vse negotove kristjane, da je: VSAK IZMED NAS NA TEM SVETU ZATO, DA VANJ VNAŠA » MALO NEBES « Po končanem, duhovno  bogatem programu Frančiškove mladine, prisotnosti občestva, petjem, prižiganju svečk, molitvah za mir, priprošnjah in češčenju Najsvetejšega, smo večer zaključili v samostanski jedilnici,  ob prijetnem druženju z gostjo in ostalimi udeleženimi.  Še zdaj pa globoko v nas odmevajo besede papeža Frančiška: Podite na obrobja mest in tam pričujte za ljubezen, pravičnost, tako bo imel mir več možnosti, da zavlada v srcih vseh sester in bratov in končno po celem svetu. Dotik Cerkve stori, da lahko vstaneš in strežeš vsem, že sama želja, da bi bili z Bogom, nas drži v Njegovi bližini: KDOR HOČE LJUBITI, TA ŽE LJUBI« Živimo kot sestre in bratje v Ljubezni, do videnja in snidenja, ob “letu osorej” …

Stanislava Gorenc

untitleda
Pedro Opeka je poslanico videl tudi v natisnjeni obliki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja