Letos smo se na molitvi Podaj mi roko spomnili na vse begunce – ljudi, ki so zapustili svoj dom in so v stiski.

PODAJ MI ROKO V KRIŽU

 23. oktobra na petkov večer smo mladi iz društva Vozel pripravili molitev za mir. Začeli smo s sveto mašo, ki so jo s petjem polepšali Dobravski zborček.  Na letošnji Podaj mi roko molitvi smo se spomnili vseh beguncev in vseh tistih, ki so v iskanju doma. Pater Robin Schweiger DJ, nam je v poslanici spregovoril o begunski krizi, ki v zadnjih tednih pretresa nekatere evropske države, med njimi tudi Slovenijo. Številni begunci in migranti si prek t. i. balkanske poti utirajo pot v boljše in lepše življenje, v nas pa vzbujajo tako pozitivne kot negativne občutke. Pri molitvi smo prisluhnili nekaterim pričevanjem beguncev in migrantov, o njihovih dobrih in slabih izkušnjah na svojem potovanju. »Kaj bi pa na njihovem mestu naredil jaz in ali sem jim na kakšen način pripravljen pomagati?«, se lahko vprašamo in na tak način poskušamo bolje razumeti begunsko problematiko. Novi člani benda Vozel, so molitev polepšali s svojim petjem in igranjem in  se na svojem krstnem nastopu več kot odlično odrezali.

PODAJ MI ROKO MARIBOR

Da ne bi bilo preveč le besed o beguncih, smo se odločili, da nekaj zanje tudi naredimo. Čeprav so bila tudi naša mnenja o beguncih deljena in debate zelo burne, smo se vsi strinjali, da je molitev tista, ki jo vsak lahko podari bratu, sestri. Tako smo se Mariborska FRAMA  opogumili in tudi letos, 22. 10. pripravili molitev Podaj MI Roko v frančiškanski cerkvi.

Začeli smo s sveto mašo, katero je daroval nadškof Alojzij Cvikl, s petjem pa nam jo je polepšal študentski zbor Vdih. Nato smo prisluhnili g. Darku Bračunu, generalnemu tajniku nadškofijske Karitas Maribor, ki nam je predstavil svoje izkušnje dela z begunci, ter nas spodbudil k delom ljubezni. Pred najsvetejšim smo molili za tiste najmanjše, kot jih Jezus imenuje, ki živijo med nami.

Pravzaprav smo mnogokrat mi sami ti najmanjši – lačni, žejni, tujci, nagi, bolni ali v ječi. In kako zelo si želimo, da bi nam nekdo dal piti, da bi nas objel s toplo besedo, da nas ne bi obsojal. Zato, potrudimo se, da bi se ljubili med seboj, da bi bili podobno kot Kristus posebno občutljivi za tiste, ki trpijo in da bi se – po možnosti skupaj –  borili za to, da bi bilo na svetu manj krivic. Pa naj bo to tako v molitvi, kot v dejanjih.

PODAJ MI ROKO V LJUBLJANI

 19. oktobra na ponedeljkov večer smo mladi iz ljubljanske Frame, mladi iz Bežigrada in Frančiškovi otroci iz Sostrega  v Štepanjskem naselju v Ljubljani skupaj pripravili molitev za mir. Podaj mi roko je molitev za mir in spomin na skupno molitev iz leta 1986 v Assisiju, ko so na pobudo papeža Janeza Pavla II. predstavniki svetovnih religij prvič skupaj molili za mir. Tako je mesec oktober od takrat naprej vsako leto namenjen skupni molitvi za mir. Letošnja tema molitve je bila o beguncih. V prebrani poslanici smo se dotaknili begunske krize, ki v zadnjih tednih pretresa nekatere evropske države, med njimi tudi Slovenijo. Številni begunci in migranti si prek t. i. balkanske poti utirajo pot v boljše in lepše življenje, v nas pa vzbujajo tako pozitivne kot negativne občutke. Pri molitvi smo prisluhnili nekaterim pričevanjem beguncev in migrantov, njihovim dobrim in slabim izkušnjam na svojem potovanju. V tišini smo razmišljali o njihovih motivih, zakaj se podajajo na tako nevarno in dolgotrajno pot v obljubljeno deželo, pri tem pa za seboj mnogi doma pustijo tudi svoje družine. »Kaj bi pa na njihovem mestu naredil jaz in ali sem jim na kakšen način pripravljen pomagati?« »Kaj sem pripravljen narediti za dosego miru?, se lahko vprašamo in na tak način poskušamo bolje razumeti begunsko problematiko. V zvezi s to problematiko smo prisluhnili tudi nekaterim citatom iz Sv. Pisma, v katerih nas nagovarja Jezus in nas spodbuja k razmisleku. Pri maši smo izpostavili tudi Najsvetejše, seveda pa ni manjkalo niti skupno petje.