V sobotnem jutru 2. 6. 2012 se nas je četverica zaspanih bitji (resnici na ljubo, je bilo tudi vreme precej zaspano) odpeljala proti morju. Natančneje proti Reki…

Naš cilj pa ni bil kak zgodnji dopust, ampak smo se odpravili proti romarski cerkvi na Trsatu nad Reko, kamor smo bili povabljeni na 20. rojstni dan hrvaške FRAME. Rojstnodnevni »žur« se je začel v ob našem prihodu polni dvorani, v kateri je bilo okrog 500 framašev in bivših framašev. Po jutranji molitvi in nekaj pesmih so sledili pozdravi in tisti klasični deli vseh tovrstnih srečanj. Meddrugim so lepo pozdravili tudi goste – nas ter FRAMO iz Bosne in Hercegovine.

V celem dnevu je bilo veliko trenutkov namenjenih pogledu na prehojeno pot. Od tistih davnih začetkov (ob ogledu kratkega filmčka smo se lahko prepričali, da so, vsaj kar se obleke in splošnega izgleda prvih framašev tiče, tisti začetki res davni in oddaljeni) pa do današnjih dni. Tudi pri sv. maši, ki je sledila uvodnemu delu, nas je br. Ivan Matić, generalni asistent za FRAMO pri pridigi  spodbujal, naj se zahvalimo za vse dobro, kar smo prejeli in prejemamo v skupinah FRAME. Spomnil je tudi, naj sledimo zgledu sv. Frančiška in sv. Klare ter da naj bomo odprti za Božje klice, saj »Frančišek, popravi mojo Cerkev!« velja tudi vsakemu iz Frančiškove družine.

Po sv. maši je bilo pristno framaško kosilo (na tleh sedeči smo jedli golaž v plastičnem krožniku) in malo odmora pred popoldanskim delom v katerem je bilo na različne načine predstavljeno življenje FRAME nekoč in danes. Delček tega programa je bil namenjen tudi voščilom – elektronskim, pa tudi takim v živo. Mi smo svoje voščilo dopolnili še z bansom Kranjski Janez (no, ta bans je bil pravzaprav glasbena želja 🙂 ).

Rojstnega dneva pa seveda ni brez torte (oz. tort). In tako so prav torte ter predvsem druženje zaključile srečanje v duhu framaške himne, ki pravi: Pođimo zajedno s pesmom na usnama, razširenih ruku, srca radosna.

Slike najdeš tukaj: LINK in tukaj: LINK

Helena Rebek