Vsi otroci so uspešno prepotovali pot v Oz, potopise pa najdete v nadaljevanju… 🙂
Duhovne vaje Frančiškovih otrok štajerske regije v Kančevcih
“A vi veste kaj so to duhovne vaje Frančiškovih otrok? Jaz vem kaj so to duhovne vaje Frančiškovih otrok…” bi hudomušno dejalo strašilo. Tema letošnjih duhovnih vaj Frančiškovih otrok iz Maribora, Ptuja in štajerske regije, ki smo se tudi to leto z navdušenjem in veselim pričakovanjem ponovno zbrali v Kančevcih od 16.1. do 18.1. 2015, je bila Čarovnik iz Oza.
Malce nenavadno vas slišim dejati, vendar ko smo se poglobili v samo zgodbo in spoznali glavne protagoniste, smo kmalu ugotovili kako pomembni so v našem življenju prijatelji, kljub temu, da vsak od nas hrepeni po določenih neuresničenih željah. V petek smo se s plašnim levom, neumnim staršilom, brezsrčnim kositrnim drvarjem in izgubljeno Dorotejo podali na pot po rumeni cesti, cesti, ki simbolizira tudi naše življenje in na kateri se srečujemo z mnogimi preizkušnjami, ki jih le prava prijateljstva lahko naredijjo znosnejša. Plesali smo, prepevali, veseli smo bili tudi patra Janeza Ferleža, ki nam je zapel in zaigral. V soboto smo bili nad vse ustvarjalni in smo ustvarjali strašila, levčke in ptičje hišice, ter se prepustili igram, ki so jih vestno in skrbno pripravili animatorji.
Ob koncu dneva smo se hvaležno spomnili na našega Nebeškega Atija s Sveto Mašo, nato pa so se, po popolnoma nepričakovani večerji riževega narastka, zvrstile presunljive točke na že tradicionalni sobotni veselici Frančiškovi imajo talent. Čemu vse smo bili priča tokrat, Videm pri Ptuju nam je s skečem ponazoril pestro kulinarično dogajanje v njihovem kraju, Slovenska Bistrica je ugotovila da Eurokrem in zobna pasta sploh nista tako slaba kombinacija, Ptuj sveti ožbalt nam je uprizoril zakompliciranost odnosv v mehiških deželah, Nazarje nas je poučilo da moramo biti previdni kako odgovarjamo svojim učiteljem,Studenci so nam zapeli, Frančiškani iz Maribora so nas s poplavami in potresi pošteno razgibali, na koncu pa smo izvedli eksperiment komuniciranja preko kričeče, rjoveče in tuleče horde. Nedeljo zjutraj smo pričeli na “friškem” zraku in po Frančiškovo pozdravili stvarstvo. Nato nam je naša dramska ekipa (Frančiškovi dramovci d.o.o.- ki so prijazno na voljo vsem, ki bi v svoji župniji potrebovali takšne in drugačne dramske uprizoritve… ni problem kje, kdaj, kako – mi vedno pridemo!! in odšpilamo!!) uprizorila kako si je ubogo strašilo z dobrim delom le pridobilo možgane, kositrni drvar je dobil srce, lev pa je dobil pogum in postal kralj gozda, Doroteja se je od njih poslovila in se s pomočjo čeveljcev spet vrnila v k svojim domačim. Nato so nas obiskali straši in po maši nas je čakalo odlično kosilo. Prepolni spominov in novih spoznanj in izkušenj smo se utrujeni kakor Doroteja vrnili v domače kraje, kjer že pričakujemo Fo 2016. Kančevci pazite se, drugo leto spet pridemo 😀
Frančiškovi otroci v Adergasu
Od 9. do 11. januarja je v preurejenem samostanu v Adergasu potekal duhovni vikend za Frančiškove otroke iz Ljubljanske in Primorske regije. Vikenda se je udeležilo 33 otrok in 23 animatorjev. In imeli smo se super! 🙂
Letos smo za zgodbo vikenda izbrali Čarovnika iz Oza ameriškega pisatelja L. F. Bauma, ki govori o deklici Doroteji in njenem potovanju po čudežni deželi skupaj s strašilom brez možganov, kositrnim drvarjem brez srca in levom brez poguma. Deklico v Ozovo deželo odnese vihar proti njeni volji, zato si tudi želi, da bi se čim prej vrnila domov, a pri tem ji lahko pomaga le najmočnejši čarovnik v deželi – Oz. Po poti sreča še tri prijatelje, ki imajo vsak svojo pomanjkljivost in tako kot ona upajo na Ozovo pomoč. Ko pa po kar nekaj težkih preizkušnjah prispejo do čarovnikovega mesta, jih čaka veliko razočaranje, saj od njih zahteva, da najprej pokončajo zahodno veščo, ki je zlobna in zasužnji vsakogar, ki stopi na njeno ozemlje. Prijatelji pa se kljub nevarnostim podajo na pot.
Zlobna 
vešča uniči kositrnega drvarja in strašilo, leva in Dorotejo pa obdrži kot sužnja, dokler je slednja nekega dne ponesreči ne ubije. Druščina se spet sestavi in odpravi k Ozu po nagrado, a izkaže se, da je Oz v resnici navaden človek, ki pa strašilu vseeno nasuje nekaj možganov v glavo, drvarju sešije mehko srce, levu pa poišče čašo poguma. Le Doroteji ne uspe oditi domov, zato jih spet čaka pot; tokrat k dobri čarovnici Glindi, ki Doroteji pove, da je že ves čas nosila čarobne čeveljce s katerimi bi se lahko kadarkoli vrnila domov. Ampak! Če bi se Doroteja že takoj vrnila domov, strašilo, kositrni drvar in lev ne bi dobili kar jim je manjkalo in še vsak svojega kraljestva, predvsem pa ne bi spoznali moči prijateljstva. Številne prepreke so lahko premagali le tako, da so zaupali vase in si med seboj pomagali.
Na prvi pogled se ta zgodba odvija brez prisotnosti Boga, toda mi verjamemo, da je naš Gospod prav povsod, zato smo se vsi skupaj odpravili v Ozovo deželo iskat Boga. Skozi odlične kateheze, ki so jih pripravili naši duhovni asistenti, smo Ga našli in On je našel nas. Vedno bolj smo med seboj čutili Njegovo prisotnost, ki nas je povezovala.
Čas 
smo zapolnili še z molitvijo, jutranjo telovadbo, delavnicami (izdelovali smo ptičje hišice in vaze), z zimskim sprehodom v zasneženi gozd (kepanjeee!), veliko igro, petjem, druženjem, spoznavanjem novih prijateljev,… V soboto zvečer smo imeli tudi zabavni večer, posebni doživetji pa sta bili maši v soboto in v nedeljo, ko so se nam pridružili še starši otrok.
Ne smemo pozabiti tudi na kuharje, ki so skrbeli, da so bili naši želodčki polni čez cel dan in smo tako imeli dovolj energije za vse dejavnosti.
Otroci so res en velik dar, polni energije in spontanosti. Kot vzgojitelji otrok pa ne smemo nikoli pozabiti, da so otroci dani od Boga in le Njemu pripadajo. Mi jim lahko le z ljubeznijo (ki mora včasih biti zelo ostra) pomagamo, da tudi ostanejo Njegovi.
Valentina Čermelj
