Pravice ni! Ali res? Ali morda obstaja?

Na duhovnih vajah FRAME, ki so potekale od 2. do 4. marca v Vipavskem Križu, smo se ravno o tem spraševali!

Adi Smolar nas v eni od svojih pesmi prepričuje, da na svetu ni pravice. Framaši pa o tej trditvi nismo bili tako zelo prepričani, zato smo si na duhovnih vajah FRAME, ki so potekale od 2. do 4. marca v Vipavskem Križu, postavljali vprašanja o pravici.

Kaj je pravica? Kaj so moje pravice? Ali najdemo pravico v »zob za zob, oko za oko« ali pa je pravično »ljubite svoje sovražnike … odpustite do sedemdesetkrat sedemkrat … «? Kje sploh začeti z iskanjem pravice in kje to iskanje končati? Za zgled smo si pri tem iskanju pravice vzeli Izraelce, ki so v Egiptu hrepeneli po svobodi in pravicah, zato smo na pot proti pravični »obljubljeni deželi« krenili po pashalni večerji. Naša pot sicer ni trajala 40 let in ni vodila skozi pravo puščavo, je pa bila vseeno polna iskanja in raznoraznih dogodivščin.

O sami temi smo razmišljali, poslušali in govorili na tri načine: pri katehezah, delu po skupinah in molitvi.

Pri katehezah smo od Izraelcev preskočili kar nekaj zgodovinskih obdobji in se podrobneje ustavili v 19. stoletju, ki je prineslo pomembne spremembe v zahodnem svetu. Takrat je namreč veliko ljudi »vstopilo« v delavski razred, ki je bil zaradi svojega posebnega načina življenja, kar dolgo pozabljen tako od družbe kot tudi od Cerkve.

V delavsko iskanje pravic sta vstopila Karl Marx ter kasneje papež Leon VIII, ki je izdal encikliko Rerum novarum in z njo Cerkev popeljal na področje socialnih vprašanj, med katere spada tudi vprašanje pravic. Mi pa se nismo predolgo ustavili v tistem obdobju, ampak smo se preselili v sedanjost in v resničnih zgodbah našega časa iskali odgovore na vprašanja. Ko je na Vipavsko dolino padla tema, smo se odpravili na križev pot, ki nam je pomagal vstopiti v skrivnosti Božje pravičnosti, ki tolikokrat presegajo našo logiko in razumevanje pravičnosti. Skrivnosti, ki so se v polnosti razodele s križem. Spodobi pa se (in je tudi pravično), da se na duhovnih vajah poskrbi tudi za telesne in družabne pravice. Na to področje med drugim spadajo: paša čutil (predvsem oči in ušes) na prebujajoči se pomladi, iskanje zaklada pri veliki igri po Vipavskem Križu, skupno pomivanje posode ter drobni trenutki, ko smo si lahko vzeli čas za klepet, pogovor. Včasih lahko prav v trenutkih preživetih s prijatelji dobiš zaupanje, da pravica, ki jo je tako težko najti, vseeno obstaja.

Slike lahko pogledaš tukaj!

Helena Rebek