Kaj je skrito v družinskem zakoniku?

Nekaj dogodkov zadnjih dni me je spodbudilo k temu, da napišem, zakaj mislim, da je za našo prihodnost bolje, če družinski zakonik konec marca ne bi bil sprejet.

Pa če gremo skozi nekaj točk zakonika oziroma razprave, ki se odvija:

1. Zakonik izenačuje zakonsko zvezo z vsemi ostalimi oblikami zvez dveh oseb, ne glede na spol. Pri tem se sprašujem, kakšen pomen ima v tem primeru za državo še zakonska skupnost. Kot kaže, nobenega. Namesto da bi država spodbujala trdne skupnosti, osnovane na zavezi, jih popolnoma relativizira. Družbe, ki niso cenile različnospolne družine in otrok, so s časoma preko nizke rodnosti in tudi izginotja vrednot propadle. Sploh je tukaj na udaru zahodni svet, kjer je že v trenutni situaciji prenizka rodnost za obnavljanje naroda.
2. Zakonik oziroma razprava okrog njega se velikokrat dotakne pravic istospolnih partnerjev. Tovrstne skupnosti so v Sloveniji realnost in mislim, da bi jih gotovo morali urejati. Vendar ne na takšen način, kot je to opisano v zakoniku. Tu mislim predvsem na posvojitve otrok. Otrok ni in ne more biti pravica. Za nikogar – niti za istospolne niti za različnospolne skupnosti. Otrok je dar, ki je dan ali pa ni dan. Za zdaj zakonik sicer ureja le posvojitev otroka, pri čemer je eden od partnerjev v istospolni skupnosti tudi biološki starš otroka. Pri tem pa me močno skrbi, da ne bo ostalo le pri tem. V želji po popolni enakosti istospolnih zvez s različnospolnimi zvezami se lahko zgodi, da bo naslednji korak popravek zakonika v smer, ko bodo lahko istospolni partnerji posvojili tudi nebiološke otroke svojih partnerjev. Poleg tega pa pri tem pozabljamo na nekaj zelo pomembnega: istospolna skupnost v svoji skupni plodnosti že v osnovi in bistvu ne more biti enaka heteroseksualni skupnosti, saj istospolna skupnost sama ne more spočeti in roditi otroka. To ne pomeni, da kršimo katero koli od pravic istospolnih partnerjev, če jim ne omogočimo posvojitev. Ne, gre namreč za popolnoma naravno dejstvo, kaj je v svojem bistvu mogoče in kaj ne.
3. Zakonik v 60. členu opredeljuje pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Nekaj podobnega je zapisano že v ustavi, zdaj pa to poudarja še družinski zakonik. In pravzaprav ni s tem nič narobe, če tega člena ne interpretiramo po svoje. Možno je namreč, da si marsikdo ta člen razlaga, da ima pravico do otroka. Predstavljajmo si na primer dva moška v istospolni skupnosti, ki si na ta način razlagata ta člen. Ker po naravni poti samo en z drugim na noben način ne moreta do otroka, se lahko zgodi, da se bo nekoč uveljavila tudi možnost nadomestnega materinstva (za zdaj je v Sloveniji nadomestno materinstvo sicer prepovedano, je pa možno v tujini). V to so velikokrat vpletene revne ženske, ki svoje telo posodijo za roditev otroka v zameno za plačilo. Hkrati pa nadomestno materinstvo prinaša še mnogo drugih etičnih vprašanj. O tem živo govori dokumentarec Dojenček po spletu, ki ga priporočam v ogled. V Sloveniji pa tudi že imamo en primer gejevskega para, ki je s pomočjo nadomestne matere iz ZDA prišel do otroka. Ta mati sicer ni bila revna, vendar se tudi tu pojavljajo mnoga vprašanja (od pravice otroka do staršev, ki trči ob željo po starševstvu, egoizma, dobičkonosnosti posla z otroki…). Pri tem je pomembno še to, da lahko skupnost dveh žensk preko umetne oploditve (za zdaj je umetna oploditev samskih žensk sicer možna v tujini) dobi otroka, skupnost dveh moških pač ne in tu bo ta razlog, ki bo morda spodbudil pisce zakonov, da se omogoči posvojitev tudi dvema moškima – torej otroka, ki ni biološki od katerega koli od partnerjev omenjene zveze. Tu se seveda pojavi tudi vprašanje o etičnosti umetne oploditve. Poleg tega lahko ravno ta biološka razlika med skupnostjo dveh žensk ali dveh moških privede do uvedbe že omenjenega nadomestnega materinstva.
4. Kaj bo učil šolski sitem naše otroke? V teh dneh me je močno razburila novica o nekaterih ilustracijah in zgodbah, ki se pojavljajo v otroški literaturi. Tako je revija Ciciban objavila zgodbo o gejevskem paru z otrokom po imenu Ana. Druga, za moje pojme še precej hujša objava, pa se je zgodila v slikanici Vse naše družine. Zgodbo si lahko preberete tudi na tej spletni strani. Najprej mislim, da gre tu za kršenje pravic staršev, ki imajo pravico svoje otroke vzgajati po svojih moralnih in drugih prepričanjih. In brez vednosti staršev se po mojem mnenju taka literatura v šolah in vrtcih ne bi smela prebirati. Gotovo je pomembno, da otroke učimo strpnosti do vseh ljudi. Vendar gre pri omenjenih zgodbah (predvsem pri tistih dveh iz slikanice Vse naše družine) za nekaj popolnoma drugega. Pri zgodbi o dveh istospolnih skupnostih (dveh ženskah in dveh moških) gre po mojem mnenju za to, da se pod krinko enakopravnosti istospolnih skupnosti otrokom kaže kot nekaj običajnega, da se z nekom dogovoriš, da boš imel z njim otroka, tudi če ga nimaš rad. Ne razumem niti, kako sta si oba para potem otroka razdelila in kako sta jima razložila, da se mu je lastna mati ali oče odpovedal, da je lahko posvojil drugega otroka. To je po mojem mnenju prekupčevanje z otroki in izkoriščanje otrok za lastno potešitev starševskega nagona. Še najhuje pa je, da je taka situacija po novem družinskem zakoniku dejansko možna. Druga zgodba se nanaša na deklico, pri kateri sta se starša ločila. Zgodba po mojem mnenju prikazuje, da je v bistvu bolje imeti ločene starše, saj imaš lahko v tem primeru vsega po dvoje. Kako naj po takem branju starš razloži svojemu otroku, da je zanj bolje, če ima oba starša, ki se imata med seboj rada, kot pa ločena starša in vsega po dvojno? S tem se favorizira ločene družine pred poročenimi. Da ne govorim o tem, da v veliko ločenih družinah otroci sploh nimajo vsega po dvojno in je to čisto zavajanje.

Tovrstne literature bo po mojem mnenju še bistveno več, če bo sprejet družinski zakonik.

Gre torej za mnogo vidikov, ki jih družinski zakonik ne ureja na ustrezen način. Predvsem pa gre tu za dolgoročne posledice, ki jih zakonik lahko prinese, vendar se o njih le malo govori, saj se vse osredotoča na trenutno verzijo zakonika. Po mojem mnenju to ne more prinesti veliko dobrega za našo civilizacijo. Poleg omenjenih stvari se ob branju in razmisleku pojavi še veliko vprašanj, ki nekako niso razrešena in dovoljujejo zlorabe in iskanje lukenj v zakonu za uveljavitev »pravic«, ki to sploh niso. Povabim vas, da pokomentirate ta članek in da se odpre debata o tej temi ter skupaj še naprej odkrivamo resnico. Naj zaključim z mislijo prof. dr. Matjaža Gamsa: »Naj bo jasno: z družinskim zakonikom pridobijo homoseksualci, izgubijo pa otroci.«

https://www.finance.si/265556/Ekonomija-istospolnega-rejni%C5%A1tva

Framašica