Zapis o (dvajsetem) festivalu FO&FRAMA

Že je mesec maj, mesec matere Marije, ki je poln pisanih barv. Vse okoli nas je zeleno in cveti. To je bil pravi čas, da se v mestu vrtnic, ravno v času, ko na Kostanjevici v Novi Gorici zadehtijo Burbonke zberejo mladi in otroci, ki sledijo svetemu Frančišku in sv. Klari.

Mesec maj je vsako leto čas festivala FO in FRAME. Letos je potekal v soboto 10.5.2014 pod naslovom v Veselju z drugim. Cilji samega festivala so bili srečati se z najrazličnejšimi ljudmi v različnih življenjskih situacijah, poklicih (invalid, misijonar, gasilci) in prepoznavati značilnosti Nove Gorice in seveda srečanje z ostalimi skupinami FO in FRAME. Že na začetku sta vsa bratstva pričakali dve animatorki, ki so jih lepo pozdravile in prijazno sprejele ter jim dali nadaljnja navodila. Na ograji je vsako od skupin pričakal nabiralnik, kjer so skupine odložile svojo pošto, ki so jo prejele preko dopisovanj med skupinami. V nabiralniku so dobili tudi tri vprašanja, s pomočjo katerih so morali pripravit čim bolj izvirno predstavitev nasprotne skupine, da bi se lahko tako vsi bolje spoznali in srečali. Sledil je uradni začetek festivala s pozdravom vseh navzočih, predstavitev skupin ter preprosta dramska igra popolno veselje. Uvodnemu delu je sledila delavnica, na kateri so otroci izdelovali steklene svečnike, ki so jih oblepili z različnimi vzorci iz serviet. Delavnica je bila simbolično dejanje, saj bodo otroci steklene lučke podarili nekomu, ki je v stiski, naj si bo to ostareli človek, invalida ali osamljen. Nekateri so simbolno dejanje naredili že po samem festivalu, ko so podarili luč upanja gostujoči invalidni osebi Nives, ki je bila z nami celoten festival. Ostali otroci pa bodo skupaj s starši ali animatorji ponesli luč upanja v svojem domačem kraju in tako pokazali, da se lahko veselimo z drugim, četudi je drugačen od nas.

Kot smo že dopoldan doživeli je naše življenje sestavljeno iz srečanj, zato smo se v popoldanski veliki igri posvetili srečanju. Kakšnemu srečanju? Sprehodili smo se po sedmih različnih točkah, kjer smo opravljali različne naloge. Na točkah so nas čakali gasilci, kjer smo se spoznali z njihovim delom, spoznali smo znane osebnosti Nove Gorice, njihova zelišča in okusili tudi frtaljo. Obiskali smo tudi misijonarja, srečali smo se z redovnikom, si ogledali znamenito grobnico Burbonov. Ni manjkalo pa niti srečanje z invalidom, kjer je lahko prav vsak od nas okusil kako je biti invalid in s kakšnimi težavami se srečuješ kot invalid. Sprejeli smo izzive in se podali od točke do točke ter se poskusili v raznih spretnostih in spoznavanju. Ob koncu velike igre smo začutili res pravi pomen besede SRČEVANJE, kajti prav v tej besedi se skriva sreča. Srečni, da smo lahko občutili drug drugega in se z medsebojnim srečanjem drug z drugim tudi obogatili. Srečo smo sprejemali in podarjali vsem, ki smo jih na poti srečevanj srečali in obiskali.

Po veliki igri smo se zbrali na glavnem prizorišču, pred odrom. Skupaj smo se odpravili v cerkev, kjer je potekalo še zadnje srečanje, srečanje z Njim pri obredu sv. maše. Pri sv. maši smo se zahvalili za celoten dan, ki nam je bil podarjen. Mašo je vodil br. Vlado ob somaševanju p. Tomaža in br. Markota. Mašo smo popestrili prav vsi otroci in animatorji s svojim sodelovanjem naj si bo to uvod v mašo, branje berila, prošnje, zahvale, uvod v oče naš in pozdrav miru. Med mašo smo tudi prepevali Frančiškove pesmi. Pri maši smo darovali steklene svečnike, ki smo jih izdelali na jutranji delavnici. Doživeli smo srečanje z Njim in polni upanja ter blagoslova odšli proti novim izzivom srečevanj s sv. Frančiškom in sv. Klaro. Po sv. maši smo imeli še pogostitev s pecivom v parku zraven cerkve, malo smo še poklepetali, potem pa smo odšli vsak na svoj konec, nekateri daleč stran, drugi pa malo bliže in ponesli to srečo, ki smo jo prejeli na tem festivalu v medsebojnem srečanju tudi v naše domove. Ta majhen dar, ki smo ga naredili smo s seboj odnesli domov in ga podarili ljudem v stiski, tistim ljudem, ki so nam najbolj pomembni. Tisoč sveč se lahko prižge z eno svečo in življenje te sveče zato ne bo nič krajše. Sreča se nikoli ne zmanjša s tem, ko se jo deli. Mi smo naše veselje podelili z drugimi, to je največ kar lahko človek da.

festival

Petra Sovdat

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.